Tek po asfaltu, po makadamu, tek v gorah … Nič od tega se ne more primerjati s tekom po rudniških rovih, v mraku, pod zemljo. Tek po rudniku je nekaj čisto posebnega, nekaj, kar bi morala po mojem doživeti vsaka tekačica. Priporočam vam uporabo dveh svetilk, samo z naglavno je namreč težko teči, saj je treba imeti pogled ves čas usmerjen pod noge. Teren je zahteven, vsak korak mora biti premišljen. Zato je tek v rudniku poseben. Zato je svetilka za tek po rudniških rovih osnovna oprema tekačice. Obe svetilki, na glavi in v rokah, naj bosta čim boljši. Preverjeno se splača.
Kot udeleženka (in dvakratna zmagovalka) Rudarskega teka sem pod Trbovljami in Hrastnikom že tekla, vendar se veselim, da se bom 8. marca v jamo podala v družbi samih žensk in da bomo z gibanjem skupaj počastile ženske, ki so nekoč premikale (in še vedno premikajo) meje.
Mojca Koligar, balkanska in državna prvakinja v gorskem teku, sicer pa velika ljubiteljica gora in gibanja v naravi, raziskovanja nedotaknjenih kotičkov in organizacije športno-rekreativnih projektov ter dogodkov.
Nedavni komentarji